V sredo, 05. julija 2023 smo organizirali prvo srečanje posvetovalne skupine projekta Šola prenove za nove generacije na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani. Srečanja so se udeležili predstavniki Ministrstva za kulturo, Centra RS za poklicno izobraževanje, Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Občine Škofja Loka in Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Namen posvetovalne skupine je spremljati in usmerjati aktivnosti projekta Šole prenove za nove generacije, posredovanje predlogov, usmeritev in izhodišč ter tudi dragocenih izkušenj članov posvetovalne skupine zato, da bo nova učna praksa, ki je kot projektna vsebina predvidena v projektu, čim bolj uspešno zasnovana in s tem tudi sprejeta v učnem okolju slovenskih osnovnih šol.
Na srečanju smo članom posvetovalne skupine predstavili namene in cilje projekta ter izvedene projektne vsebine in vsebinsko zasnovo in izhodišča za novo učno prakso v okviru katere je nastalo 18 učnih priprav ter nove pristope poučevanja, ki so bili izvedeni in preverjeni med izvedbo učne ure na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki in dneva dejavnosti v Arheološkem parku v Simonovem zalivu v Izoli. Prisotne smo povabili k sodelovanju pri izvedbi načrtovane vsebine za jesen 2023, med katerimi so ključne – delavnice za učitelje ter ravnatelje in strokovne delavce osnovnih šol.
Člani posvetovalne skupine ter predstavniki projektnih partnerjev so kratko predstavili svojo vlogo in delovanje na področju kulturne dediščine ter skozi razpravo podali svoja mnenja o konceptu nove učne prakse ter načrtovanih didaktičnih pripomočkih.
Dr. Irena Hergan iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je pohvalila vsebino in izvajanje projekta, ki se loteva pravih in potrebnih vsebin v učnem procesu v OŠ. Skrinja dediščine, kot učni pripomoček/orodje je dobro izbrana, ker je za učence zelo pomembno ravnanje s pristnimi materiali, tudi kot tehnika pomirjanja, umirjanje otrok je danes pomembna tema v procesu poučevanja, kar je možno tudi s pomočjo kulturne dediščine (primer: rokovanje z zdrobom). Izpostavila je potrebo po upoštevanju didaktičnih pristopov, ki vključujejo čutila, pri poučevanju pa običajno niso dovolj upoštevana, kot so vonj in tip. Poudarila je da so danes pri poučevanju velika ovira že pripravljena učna gradiva, (učbeniki, učni listi), ki ne nudijo možnosti ustvarjalnemu izražanju otrok, čeprav so za učitelje najlažji način poučevanja. Pri otrocih opažajo pomanjkanje ročnih spretnosti, zato je pomembna vključitev ročnih del v učno prakso, kar ima lahko zelo dober vpliv na otroke, saj le ta vplivajo na razvoj možganov.
Dr. Mateja Habinc iz Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani je poudarila, da mora biti zahtevnost vsebin učnih ur prilagojena glede na posamezne triade. Pomembno je, da se vsebina prilagodi temu, kaj učenci razumejo kot kulturno dediščino ter da je leta predstavljena skozi vrednote, ter v okviru mikro dediščine (kaj je moja dediščina ?), za mlajše otroke je pomembno okolje in vsebine na ravni družine ter šele pri starejših otrocih vključiti bolj široko in kompleksno pojmovanje ter izrazoslovje.
Dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, prof. dr. Irena Lazar, je izpostavila, da običajno mladi dojemajo kulturno dediščino kot sinonim za zaprašene muzeje.
Koordinator projekta pri UP FHŠ dr. Zrinka Mileusnić je pojasnila da so nove učne vsebine načrtovane tako, da so razdeljene in prilagojene glede na triade, vključno z didaktičnimi pripomočki , tudi t.i. skrinja dediščine.
Generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za Kulturo Špela Spanžel je kot primer dobre prakse poimenovala zavod Senzorium, ki vključuje čutila v programe na področju nesnovne dediščine, spoznavanja muzejev in tudi na področju izobraževanja.
Koordinator projekta pri ZVKDS Nataša Ülen je izpostavila, da v norveškem učnem sistemu, v nasprotju s slovenskim osnovnošolskim izobraževalnim sistemom, zelo veliko koristijo učenje izven učilnic, delo na terenu, praktične učne izkušnje in učenje v naravi.
Srečanje smo zaključili s povabilom članom posvetovalne skupine k sodelovanju pri izvedbi načrtovane vsebine za jesen 2023, med katerimi so ključne – delavnice za učitelje ter ravnatelje in strokovne delavce osnovnih šol.